PALEONTOLOGIA

Rudisti

Rudisti so školjke, značilne za mezozoik, ki so naseljevale morska okolja od zgornje jure (pred 150 milijoni let) do krede (pred 65 milijoni let), ob koncu katere so popolnoma izumrle.

Pripadajo deblu mehkužcev in razredu školjk, vendar se od drugih školjk razlikujejo po neobičajni obliki lupine. Živali iz te skupine so imele namreč zelo debelo dvodelno lupino, navadno valjasto-stožčaste oblike, v kateri so bili skriti mehki deli organizma. S spodnjo lupino, ki je bila bolj razvita, so bile pritrjene na dno, medtem ko je bila veliko manj razvita zgornja lupina kot nekakšen premični pokrovček, pritrjen na večjo lupino s sistemom zob in jamic. Ta stožčasta zgradba je podobna obliki, značilni za korale in druge grebenske organizme.

Rudisti so se razvijali in razmnoževali v plitvih morskih okoljih z bistro in toplo vodo z veliko svetlobe in kisika. Te nenavadne živali, velike od nekaj centimetrov do dobrega metra, so se zaradi svoje velike tekmovalnosti uveljavile kot dominantni organizmi in so v času svoje geološke prisotnosti močno omejile širjenje koral.

Rudiste lahko štejemo za odlične indeksne fosile, saj zelo natančno kažejo starost kamnine, v kateri se nahajajo. Njihove fosilne ostanke najdemo v dobro plastnatih slojih organogenega apnenca in v ploščatih strukturah ali grebenih.

Fosili iz novejših obdobij 

Jamski medved (Ursus spelaeus) je med najznačilnejšimi fosili tržaškega Krasa. Pojavil se je pred približno 300.000 leti in se v pleistocenu (od pred 2,5 milijona let do pred 10.000 leti) razširil po večjem delu Evrope in Azije. Bil je največji medved, kar jih je kdaj živelo, in imel je izrazito veliko glavo. To je bila posledica prilagoditve pretežno rastlinski prehrani: močneje so se mu razvile žvekalne mišice in njihovo prirastišče na lobanji, zobje pa so se preoblikovali – bili so namreč podvrženi molarizaciji in so postali širši in manj ostri. Jamski medved je izumrl pred približno 12.000 leti, verjetno zaradi okoljskih sprememb, ki jih je povzročila zadnja ledena doba. Na tržaškem Krasu je ta medved pustil svoje sledi v številnih jamah, vključno z Veliko jamo, zato lahko velja za simbol kraške biološke raznolikosti v pleistocenu. V okviru izkopavanj, ki jih je leta 2009 opravil Mestni prirodoslovni muzej iz Trsta v majhnem rovu v Veliki jami, so odkrili ostanke domačih živali (govedo, pes, prašič, konj, koza, ovca in ptič) neznane starosti, ki so jih najverjetneje ljudje odvrgli v jamo skozi majhno brezno.