ARCHEOLOGIA

Arheološki podatki

Velika jama je sicer bolj znana po drugih stvareh, vendar je zelo zanimiva tudi z arheološkega vidika. Prve priložnostne najdbe segajo v konec 19. stoletja, do drugih je prišlo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja med odkopavanjem melišča na dnu jame zaradi namestitve naprav za geofizikalne meritve. Sistematična izkopavanja so potekala v letih 1961–62 pri enem od treh vhodov, tako imenovani Visoki vhod / pečina pri Mainci. Ti posegi so pomembni, ker so razkrili stratigrafski niz z ostanki človekove prisotnosti, ki jih lahko datiramo med neolitik in bronasto dobo, in so posredno omogočili ugotovitev, da je velik del najdb, odkritih na dnu jame, padel tja z vrha.

Tu so med drugim našli človeške ostanke, povezane s fragmenti vaz iz zgodnje bronaste dobe.

Iz tega časa je najverjetneje tudi poseben keramični predmet, v strokovni literaturi poimenovan Brotlaibidol, ki ima morda kulturno vrednost in katerega primerki so izjemno redki v Italiji in razmeroma redki tudi drugod v Evropi. Teorij o pomenu in rabi predmeta je cela vrsta: žig, daljinomer, nosilec, krušni malik, talisman.